[ Pobierz całość w formacie PDF ]

dil iz teÏkih sanj in radosten spoznal, da so bile samo
sanje, tako lahko mu je bilo pri srcu. Od veselja bi bil
zavriskal, ãe bi ga ne bil zadrÏeval in motil neprijeten
spomin. Ur0 i je stisnil, ko je peljal Laha mimo nje, celo
krono v roko in jo posvaril, da naj ne hodi preblizu k
prepadu.
Gospod Strada pa je govoril kakor sam sebi, da je Gri-
ãarjev gozd lep0 i, da bo kupil on les od Griãarja, ki je
pameten gospodar in ima lepo hãer. »Micika, da, Mici-
ka, dekle, kakor se spodobi, in denar bo imela.«
Ivan je poslu0 al samo na pol, ves prevzet od burne
radosti, da se je re0 il krivde.
Sonce je pripekalo; mamljiv duh po cvetju, listju,
smoli, ki se je parila v vroãini, je bil zasopel vso hosto.
90
TUJSKI PROMET
BESeDA
Gospod Strada je toÏil, da je truden, da mu je vroãe in da
se ne mudi nikamor, in ko sta pri0 la do hladne sence, je
vrgel suknjo, ki jo je nosil na roki, na tla, se zarotil, da ne
stori nobenega koraka veã, in se stegnil po tleh.
Ivan je sedel na debelo obrastlo korenino in se prepu-
stil svojim mislim. Pred njim je leÏal mladi, krepki Lah
in spal z brezskrbno samozavestjo. Popolnoma varnega
se je ãutil in niti slutil ni, kak0 ni nevarnosti, kak0 ni groz-
ni smrti je bil utekel ravnokar. In Ïiv ãlovek ni slutil niãe-
sar, in sumiti ni smel niã, in kdor bi se predrznil izrazi-
ti najmanj0 i sum, tega bi zgrabil Ivan in vlekel pred so-
di0 ãe, ker mu blati po0 teno ime. Ivan je gubanãil ãelo in
pogledal ostro okrog sebe, kakor da bi iskal predrzneÏa,
ki bi si upal kaj slutiti, kaj sumiti. Nikjer ga ni bilo, in
ponosno se je poravnal Ivan. V srcu pa se je oglasil toÏ-
nik in navajal dokaze in klical priãe in pobijal ugovore,
in nobenega zagovornika ni bilo, ki bi bil navedel vsaj
eno olaj0 evalno okolnost.
PoniÏan in pobit je sklonil Ivan glavo, jo podprl s ko-
molci in premi0 ljeval, kako se je mogel tako spozabiti,
tako zaiti. Jezil se je na Laha, ki mu hoãe vzeti Zefo. Za-
kaj je ni vzel prej on sam? Zakaj je ni snubil? Ali more
izbirati dekle, ki ima enega samega snubca? Sam si je
kriv nesreãe.  Ali res on sam? Kaj pa oziri in ovire? Na
eni strani mati, na drugi Griãarjevi, okrog in okrog
znanci, katerim to niã mar ni. Ti, ti so krivi, da je on za-
91
TUJSKI PROMET
BESeDA
0 el, kamor je za0 el, in ãe bi bil postal on morivec, kdo bi
bil pravi krivec? Tisti, ki so ga gnali tako daleã. In ãe bi
ga ne bila prijela za roko prijazna sreãa in ga potegnila
pri zadnjem koraku nazaj, kak0 no grozno krivdo bi si bil
nakopal, in kdo bi ga obsojal potem najhuje? Tisti, ki
mu ne privo0 ãijo mirne, nedolÏne sreãe. In kako kriviãni
so! Niãesar ne morejo oãitati Zefi, ker je po0 tena in prid-
na, in vendar jo opravljajo, samo da bi jo omrzili njemu.
âe je ona sirota, ki ima nerodnega oãeta, ali ni krivda
tem veãja, ki tepta pravico in usmiljenje? Oh, in on,
kako je praviãen in nedolÏen! Poslu0 al je ta opravljanja,
dasi je vedel, da so neutemeljena; zametaval je blago
srce, ker ni iz bogate hi0 e, in pridne roke, ker si same
sluÏijo svoj kruh. In kaj je bil vzrok? Strahopetnost. Kri-
viãnih ljudi se je bal, svoje vesti ne; zato je za0 el.
Lotila se je Ivana obupna otoÏnost. Sam sebi se je
gnusil zaradi nemoÏatosti, ki je rodila toliko zla. Kako si
je obteÏil vest! Da bi se ne zameril drugim, je padel sam;
da bi ustregel drugim, je vzel nase butaro, ki jo bo no-
sil vse Ïive dni.
Gospod Strada se je preganil v spanju, ker ga je obsi-
jalo sonce skozi listje, in zdihnil.
»Hvala Bogu,« je zdihnil tudi Ivan, »da se ni zgodila
nesreãa!«
Zdaj je presodil trezno svoj nespametni, brezglavi na-
klep. Petanka ga je obvarovala zloãina, teta njegove
92
TUJSKI PROMET
BESeDA
Zefe. âe bi se ta ne bila oglasila o pravem ãasu, bi se bilo
zgodilo, in ona bi bila priãa, ki bi postavila na laÏ pri-
pravljeno tajbo, ko bi se izgovarjal on, da ga niti zraven
ni bilo. In bogve koliko drugih ljudi je tudi videlo njega
in Laha, dasi jih sama nista zapazila. In kdo bi njemu
potem 0 e verjel, da se je ponesreãil Strada sam, da ni on
niã zakrivil!
Pogledal je Laha, ki je 0 e vedno spal, in domi0 ljija mu
ga je pokazala razbitega v Mrzli grapi, v krvi, ki kliãe
ma0 ãevanje na morivca. Gorka hvaleÏnost Zefini teti se
mu je ogla0 ala v srcu, in po ãudno zvijaãnem sklepanju,
ki se ga ni prav zavedal, je pri0 el do zakljuãka, da mora
samo prijazno sreão, ki mu je pripeljala Zefo v hi0 o, za-
hvaliti, da ga je re0 ila njena teta. Ali mu jo je pa pripe-
ljala sreãa res samo zato v hi0 o, da mu jo odpelje tujec?
Morda se pa posreãi njemu, da jo vendar 0 e obdrÏi. Naj
vsaj poskusi! âe izbere Zefa gospoda Strado, v boÏjem
imenu! âas in razdalja bosta zacelila rano. Morda se bo
pa premislila, ãe spregovori on pravo besedo; morda
ãaka na to besedo. Kolika sreãa potem, in kako se bo on
smejal Lahu, ki meni, da je za denar vse naprodaj!
Ivan je sklenil, da se ne bo oziral zanaprej na nikogar
drugega ko na sebe in svojo vest, da zasnubi Zefo o prvi
priloÏnosti kljub vsem oviram. Celo mikalo ga je kljubo-
vati sebiãnim sorodnikom in bahatim Griãarjem, ki me-
nijo, da imajo njega Ïe ujetega v mreÏi.
93
TUJSKI PROMET
BESeDA
Ivan je dregnil Laha s palico v nogo, da bi ga zdramil.
Gospod Strada je nekaj zagodrnjal, zgrabil z roko za [ Pobierz całość w formacie PDF ]